Ko pomlad udari z vso silo.... Ko ti zmede cel ritem in te vrže s tira... Ko napačne znake prebiraš pravilno in ko se nimaš možnosti zadrževati vzgibov.... Ko te prime da bi, pa ne smeš....
Ko si v svojem svetu sam, pa to ne želiš biti... Ko te ubijajo lepe stvari... Ko ti je jasna ena stvar in to je da ti ni jasno... Ko glasba, ki jo ljubiš zgubi dušo in glasba, ki ji nisi pripisoval pomena le-to dobi...
Ko bi rad gledal ene in iste oči vsak dan , cel dan... Ko bi rad dotike ene in iste osebe... Ko so želje, trenutki in vse splošna zmedenost....
Pomlad.....
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Faking fenomenalno napisano!
OdgovoriIzbrišiUkradem. Brez dvoma.